V petek, 16. septembra se je odvila redna letna konferenca ZSFV, ki jo je otvoril minister za infrastrukturo, Bojan Kumer. Uvodoma je nagovoril občinstvo: »Zelo, zelo, zelo računamo na vas.« Povedal je, da v kolikor bi v preteklosti bolj pridno vlagali v sončne elektrarne, danes ne bi bili tako odvisni od fosilnih goriv. Do dela v preteklosti je bil kritičen: »Največji avtogol elektroenergetske stroke je, da ne more priključiti sončne elektrarne občanu, ki bi vložil svoja sredstva in bi mu elektrarna pomenila pomemben vir.« Dodal je tudi, da Slovenija redno plačuje penale za nedoseganje zastavljenih ciljev o pridobivanju energije iz OVE.

Na temo razpoložljivih sredstev za spodbude investicij v sončne elektrarne je dodal: »Nimate toliko vlog, kot imamo mi denarja« je povedal in dodal, da je vlada sredstva, namenjena sončni energiji povečala iz 19 na 37 milijonov evrov. Vloga fotovoltaike pri doseganju energetske neodvisnosti je jasna, prihodnost je v solarizaciji, če želimo v kratkem času doseči zastavljene cilje in omejiti odvisnost od fosilnih goriv. V zaključku je povedal, da je v pripravi več predlogov zakonov, ki naj bi olajšali investicije v OVE, s poudarkom na sončni in vetrni energiji, ki bodo v kratkem v javni obravnavi.

Prof. dr. Marko Topič, letošnji prejemnik Becquerelove nagrade za izjemni prispevek (znanstveni) na področju fotovoltaike, je v svoji predstavitvi poudaril, da je fotovoltaika ključni nosilec zelene transformacije, ki znatno prispeva k zmanjševanju neto emisij CO2. Predstavil je stanje v Sloveniji in poudaril, da kljub strmi rasti povpraševanja in namestitev sončnih elektrarn, Slovenija po inštalirani moči na prebivalca sodi na sam rep evropskih držav. Poudaril je, da je FV postala vsestransko konkurenčna, da bo omogočila trajnostno elektrifikacijo in konkurenčno proizvodnjo goriv (zeleni vodik, amonijak ipd.) ter da so sončne elektrarne potrjen nosilec zelene transformacije. Izpostavil je velik zaostanek Slovenije na področju srednje velikih in velikih sončnih elektrarn, s katerimi bi lahko hitro dosegli zastavljene cilje.

Pri predstavitvi ekonomike vlaganj v sončne elektrarne je prikazal primerjavo ocenjenega potrebnega vlaganja v stavbni fond (energetske prenove) ter vlaganj v fotovoltaiko, ki bi prinesla enak učinek. Izračun pokaže, da je potrebna investicija v fotovoltaiko kar 5 krat manjša.

Borut Žnidarič iz družbe Borzen, ki bo v prihodnje (po novem sistemu) prevzel podeljevanje spodbud za investicije v sončne elektrarne je predstavil vlogo Borzena v zelenem prehodu, dejavnosti družbe in predvideno vlogo v podporni shemi za nov sistem samooskrbe (z električno energijo in sončnih elektrarn). Izpostavil je, da je Evropska komisija zaradi energetskih razmer izjemoma dovolila podaljšanja obstoječega sistema netiranja do konca leta 2023. Podal je tudi primerjavo obstoječega in napovedanega sistema ter izpostavil prednosti in slabosti ter trenutne neznanke. Cilj sistema subvencioniranja, ki je v pripravi je doseči ciljno dobo povračila investicije v fotovoltaiko, kar je 10 let ter izenačiti vse odjemalce/proizvajalce – tiste v večstanovanjskih stavbah s tistimi v enostanovanjskih.  V skladu s tem se predvideva spodbude za hranilnike energije ter prilagoditev stopnje (so)financiranja.

Primož Turčl, predsednik ZSFV je podal analizo priložnosti in izzivov velikih sončnih elektrarn, kjer se je osredotočil na konkretne predloge potrebnih sprememb, ki bi omogočale lažjo implementacijo srednje velikih in velikih sončnih elektrarn v prostor ter pohitrile realizacijo projektov. Opozoril je na procesne ovire, kot je npr. skladnost z Lokalnimi energetskimi koncepti (LEK), ob dejstvu, da vse občine sploh nimajo LEK-ov, kar lahko zelo hitro zaustavi celoten proces. Potrebno bi bilo postaviti rok občinam, v katerem bi morale v svojih LEK-ih opredeliti rabo sončne in vetrne energije.

Poleg procesnih ovir je podal pregled zakonodajnih nejasnosti in potrebnih jasnih opredelitev in sprememb, ki bi potencialno močno dvignile učinkovitost načrtovanja in predvsem realizacije projektov srednje velikih in velikih sončnih elektrarn. Podal je konkretne predloge sprememb. Ukrepi na strani države naj bodo v skladu s strateškimi usmeritvami in dejstvom, da bi moralo biti pridobivanje energije iz OVE strateško pomembno in v javnem interesu.

David Batič iz AGENcije za energijo je predstavil nov omrežninski model in povedal, da so cilji novega modela spodbujanje učinkovitejše uporabe omrežja z aktivnim odjemom individualno ali v skupnosti,  spodbujanje uporabe novih tehnologij in storitev ter optimizacija stroškov uporabe omrežja.  Predstavil je model izračuna po novem sistemu ter povzel prave vzroke za probleme, ki so že vidni v samooskrbi (težave s pridobivanjem soglasij za priklop, ki izhajajo iz več razlogov- od neprimernosti omrežja in pomanjkanja vaganj v zadnjih 15 letih, do prekomernega investiranja na individualni ravni do večje količine nepotrebne energije, oddane v omrežje, česar posledica so potem zavrnitve vlog za priklop. Shemo letnega »netiranja« je opredelil kot »nepovratno« subvencijo, ki ni vzdržna in z vidika potrebe po investicijah v omrežje tudi ni smotrna. Predlagal je holistični pristop, ki bo nujen ob uveljavitvi reforme obračuna omrežnine. To se bo moralo odražati tudi na modelu spodbud za samooskrbo.

Strokovne predstavitve je zaključil prof. dr. Boštjan Blažič, ki je predstavil tehnične vidike umeščanja sončnih elektrarn v slovensko elektroenergetsko omrežje. Uvodoma je povedal, da je (bilo) slovensko omrežje zelo dobro in prilagojeno razmeram, v katerih je nastalo. Nikoli ni bilo mišljeno za tako in toliko razpršenih virov energije. Cilji NEPN predvidevajo priključitev 1000 MW SE do leta 2025. Izpostavil je, da je cilj razvoja in raziskav, da se vključi čim več SE ob čim manjših potrebnih vlaganjih v elektroenergetski sistem. Opredelil je glavne izzive priključevanja SE v omrežje ter podal pregled problematike izdajanja soglasij za priklop SE v omrežje.

Povedal je, da je potrebna nadgradnja pristopa za preverjanje tehničnih kriterijev za priklop, vezanih na načrtovanje na osnovi dejanskega stanja, uporabe simulacijskih modelov ter podatkih o minimalnem odjemu v času maksimalne proizvodnje. Poleg tega bi bila potrebna napredna regulacija napetosti, ki je bila v okviru projekta NEDO že testirana. Predstavil je tudi kompleksnost ocenjevanja in predvidevanja vpliva SE na omrežje ter rezultate simulacij, ki so bile izvedene. Ključne ugotovitve izvedenih simulacij je strnil v povečanje konične obremenitve transformatorjev med 40 in 50%, povišanje padcev napetosti v povprečju za 2.5 do 7% ter dejstvo, da bi uporaba rešitev pametnih omrežij investicije v omrežje lahko zamaknila za 5-8 let.

 Vse predstavitve so zbrane v skupnem dokumentu, ki se ob kliku avtomastko prenese.