ZSFV na temo agri(foto)voltaike v oddaji Studio ob 17h

Na Agri, v improviziranem studiu v oddaji Studio ob 17h na temo agro(foto)voltaike je direktorica ZSFV, Nina Hojnik, sodelovala v razpravi na temo agro(foto)voltaike. Agro(foto)voltaika je pojem, ki ga je v slovensko zakonodajo prenesel ZUNPEOVE, ki je sploh uvedel možnost agri(foto)voltaičnih projektov pri nas. Kar nekaj projektov je v skladu s preteklimi razpoložjivi sredstvi in tudi zakonodajnimi pogoji v fazi izvedbe. V pričakovanju sprejetja novega Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bo področje dodatno omejil, je potrebno pogledati, kaj sploh na področju agro(foto)voltaike lahko pričakujemo pri nas.

Izhodišče je pri agrivoltaiki jasno: temelj je kmetijska dejavnost - posledično je agrivoltaične rešitve potrebno predvsem obravnavati kot neposredno storitev za kmetijsko proizvodnjo, ki krepi trajnost(nost) kmetijskih gospodarstev in tako omogočajo kmetom boljše preživetje s kmetijsko dejavnostjo ter sinergije z energetiko. Osnovni pogoj je ohranitev primarne (kmetijske) dejavnosti. 

Predlog Zakona o kmetijskih zemljiščih dodatno omejuje možnosti za uvedbo agrivoltaičnih rešitev, za kmetijska zemljišča z bonitetno oceno nad 35 dobivajo priložnost pilotni projekti. Prvega že imamo, kar je seveda dobrodošlo, saj potrebujemo lokalno znanje. 

Zakon je še v zakonodajnem postopku, se je pa o temi potrebno nekoliko bolj odprto pogovarjati, in se ne osredotočati samo na negativne potencialne vidike in strah, ampak dati prostor za že dobro znane koristi in tudi izgradnjo lokalnega znanja, kar je nedvomno pomembno. Apriori reči ne je potencialno enako narobe kot dovoliti brez jasnih pravil.

Področje zagotovo ni črno-belo. Izhodišče koncepta je jasno- kmetijstvo ostaja primarna dejavnost, energetika podporna. Sinergije so seveda dobrodošle.

Kar spremljamo po tujini, kaže na pomembne sinergije dvojne rabe zemljišč (raba vode, nadzor mikroklime, dobrobit živali tudi biološka raznolikost). Slovenska študija poda pregled tipizacije agro(foto)voltaičnih sistemov in analizira nekatere pilotne projekte v primerljivih pogojih. Poda tudi oceno potenciala vplejave agri(foto)voltaičnih rešitev v skladu z zakonodajnimi pogoji. 

Zaenkrat je in bo pri nas mogoče izvesti predvsem projekte, ki sodijo pod t.i. solar grazing oziroma pašo praviloma drobnice pod sončnimi paneli/prostostoječo sončno elektrarno, ki to omogoča. 

Zakaj so taki sistemi primerni za uvajanje agri(foto)voltaičnih praks? Ker pravilo pomenijo najmanj prilagoditev oziroma odstopanj od klasičnih prostostoječih sončnih elektrarn v elementih, ki najbolj vplivajo na proizvodnjo električne energije in omogočajo dvojno rabo na trajnih travnikih. 

Povezava do posnetka celotne oddaje Studio ob 17h.