Evropska komisija EU del obrambne fiskalne prožnosti namenja energetskemu prehodu

Evropska komisija je državam članicam omogočila, da del fiskalne prožnosti, ki je bila prvotno namenjena povečanim obrambnim izdatkom, uporabijo tudi za naložbe v čisto energijo, predvsem za naložbe v sončno energijo, hranilnike in elektrifikacijo. Ukrep predstavlja naslednji pomemben signal Evropske unije, ki energetsko odpornost postavlja v središče svoje širše varnostne in gospodarske strategije.

Države članice bodo lahko v letih 2026, 2027 in 2028 za ukrepe na področju energetskega prehoda namenile do 0,3 % BDP letno, skupno pa največ 0,6 % BDP v triletnem obdobju. Sredstva bo mogoče uporabiti za projekte, kot so:

• nakup električnih vozil,
• namestitev toplotnih črpalk,
• sončne elektrarne,
• baterijski hranilniki energije,
• drugi ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Valdisa Dombrovskisa je namen ukrepa pospešiti prehod z nafte in zemeljskega plina na domače, čiste vire energije. Evropska komisija je ob tem jasno poudarila, da dodatnega fiskalnega prostora ni mogoče uporabiti za subvencioniranje fosilnih goriv, vključno z zniževanjem trošarin na goriva.

Energetska odpornost kot vprašanje varnosti

Od ruske agresije na Ukrajino se energetska politika vse bolj prepleta z vprašanji varnosti in konkurenčnosti. Novi ukrep nadaljuje to usmeritev in potrjuje, da so sončna energija, elektrifikacija, hranilniki energije in energetska učinkovitost postali strateški elementi evropske odpornosti.

Za solarni sektor skupaj z baterijskimi hranilniki je to pomemben signal, saj lahko države članice pridobijo dodatne možnosti za financiranje programov, ki podpirajo elektrifikacijo, zmanjšujejo energetsko odvisnost in povečujejo stabilnost energetskega sistema.

Pomembna priložnost za pospešitev energetskega prehoda

Čeprav ukrep ne predstavlja novega evropskega finančnega instrumenta, odpira dodaten fiskalni prostor za naložbe v tehnologije, ki so ključne za doseganje podnebnih ciljev in krepitev energetske varnosti. Posebej pomemben je za projekte sončnih elektrarn, baterijskih hranilnikov, elektrifikacije prometa ter ogrevanja in hlajenja.

S tem Evropska komisija pošilja jasno sporočilo: energetska varnost, konkurenčnost in zeleni prehod niso več ločene politike, temveč vse bolj postajajo del iste strateške usmeritve Evropske unije.